|
Članka v časopisu Dnevnik
Aprila 2011 je časopis Dnevnik objavil dva celostranska in skrajno negativna
članka o Transcendentalni meditaciji. Kaj je bil razlog, da je eden od
osrednjih časopisov posvetil tako nesorazmerno ogromno pozornost Transcendentalni
meditaciji, seveda vedo samo oni. Morda je bila to želja, da s senzacionalističnimi
članki dvignejo padajočo naklado; morda je bil namen, da z drugimi temami
ljudem preusmerijo pozornost od težav vlade, ki je bila ravno tiste dni
(zaradi napovedanega izstopa ministra Golobiča) v hudi krizi. Morda je
bil razlog kaj tretjega, kdo ve.
V roku dveh tednov sta se na naslovnici Dnevnika in na celi prestižni
drugi strani pojavila dva celostranska članka o Transcendentalni meditaciji.
Članka sta bila napisana tako skrajno negativno, da je to padlo v oči
celo ljudem, ki nimajo nikakršne zveze s Transcendentalno meditacijo.
Bralec bi od resnega časopisa namreč pričakoval, da nepristransko predstavi
obe plati zgodbe, ne pa samo eno, negativno.
Ker je na dva celostranska članka obtožb težko odgovoriti na kratko,
bom zato obdelal le najbolj pomembne obtožbe.
Transcendentalna meditacija v šolah
Povod za oba članka je bila želja vodstva OŠ Majde Vrhovnik, da učencem,
staršem in učiteljem, ki bi jih to zanimalo, omogoči učenje Transcendentalne
meditacije v šoli. Na javni predstavitvi tega programa v šoli pa je par
staršev temu nasprotovalo. Menili so namreč, da meditacija ne sodi v šolo.
To starši so potem sprožili obsežno pritožbeno akcijo na različne institucije,
o čemer smo izvedeli šele iz člankov v Dnevniku.
Tu je potrebno poudariti, da gre pri tečaju Transcendentalne meditacije
na šoli za popolnoma prostovoljen program (potrebno je soglasje tako otroka
kot obeh staršev). To pomeni, da bi se Transcendentalne meditacije naučili
le tisti otroci (starejši od 10 let), ki bi to res želeli. Po mojem pričakovanju
naj bi se za tečaj odločilo verjetno kakšnih 10, morda največ 15 otrok
(kar je običajna številka za izvenšolske dejavnosti), ter morda nekaj
učiteljev. Šoli sem predlagal, da morebitne izboljšave teh učencev šola
tudi ovrednoti z raziskavo.
Kljub temu, da bi šlo za izvenšolsko dejavnost, smo se z vodstvom šole
dogovorili, da idejo najprej predstavijo svetu staršev. Tam je bil odziv
staršev zelo pozitiven. Poleg tega sem tudi želel, da starši in učitelji
iz prve roke slišijo za kaj gre, preden se odločijo za
ta program. Zato sem organiziral predavanje dr.
Ashley Deansa, ravnatelja izredno
uspešne TM šole v ZDA. Stroške njegovega prihoda in bivanja je plačal
ATMA center.
Z moje strani je bila torej igra ves čas z popolnoma odprtimi kartami,
v iskanju popolnega soglasja šole, uradnih institucij in staršev. To je
sicer običajen postopek povsod po svetu, kjer neka šola izrazi interes
za uvedbo Transcendentalne meditacije. Torej, nobenega poskusa "infiltracije"
v šole, kot to pravi članek.
Članek se je obregnil tudi ob menda previsoko ceno Transcendentalne meditacije.
Šoli je bil celoleten program Transcendentalne meditacije ponujen za 400
EUR za enega starša in otroka skupaj, torej 200 na posameznika. V dopisu
podravnateljici sem tudi jasno napisal, da gre pri uvedbi Transcendentalne
meditacije v šolo za celoleten program.
Osebno sicer menim, da je ta znesek za celoleten tečaj povsem normalna
cena, ki pri skupini 10 otrok pokrije ne kaj dosti več kot pa le moje
stroške celoletne vožnje v Ljubljano.
Če pa bi tečaj Transcendentalne meditacije šoli ponudil za npr. 20 EUR
ali pa celo brezplačno, bi verjetno bral očitke o tem, kako poskušamo
Transcendentalno meditacijo brezplačno "infiltrirati" med
otroke. Človek, ki ne mara Transcendentalne meditacije, bo v vsaki ceni
videl ali "duhovno zaslužkarstvo", ali pa poskus "infiltriracije"
Transcendentalne meditacije v šolstvo preko brezplačnega tečaja.
Je Transcendentalna meditacija res religija?
Osnovna tema obeh člankov je domnevna spornost uvedbe Transcendentalne
meditacije med zainteresirane učitelje, učence in starše na osnovni šoli
Majde Vrhovnik v Ljubljani. Udarni naslov članka v Dnevniku je bil:
"Transcendentalna meditacija: otrokom prijazni krožek ali zloraba
72. člena?"
Za nepoučene: 72. člen zakona o organizaciji in financiranju vzgoje
in izobraževanja prepoveduje opravljanje konfesionalne (verske) dejavnosti
v šolah.
Rdeča nit članka je nedokazana trditev, da je Transcendentalna meditacija
religija. Zato naj bi bila uvedba Transcendentalne meditacije v šole kršitev
72. člena. Toda, Transcendentalna meditacija niti v Sloveniji, niti kjerkoli
drugje na svetu ni registrirana kot verska skupnost. Še več, dejavnosti,
povezane s poučevanjem tehnike Transcendentalne meditacije v Sloveniji,
niti ne izpolnjujejo pogojev, ki so po zakonu potrebni za registracijo
verske dejavnosti.
Po opravljenem tečaju tehnike Transcendentalne meditacije so tečajniki
popolnoma samostojni in ne postanejo člani kakršne koli organizacije ali
skupnosti, niti niso deležni nikakršnih verskih srečanj, temveč neodvisno
od kogarkoli sami doma vadijo (ali pa ne vadijo) tehniko Transcendentalne
meditacije. Vsak, ki konča tečaj Transcendentalne meditacije, se zgolj
nauči tehnike, ki mu omogoči, da se dvakrat dnevno umiri, spočije, uredi
misli ter tako izboljša svoje zdravje in počutje.
V ZDA so v zadnjih letih uvedli Transcendentalno meditacijo v številne
javne šole (nekaj
primerov si lahko ogledate tukaj). Ker so v ZDA izjemno strogi pri
ločevanju verskih dejavnosti od šolstva, to nedvoumno kaže, da v ZDA Transcendentalna
meditacija uradno ni pripoznana kot religija, saj sicer ne bi mogla biti
prisotna v javnih šolah. Enako velja tudi za številne javne šole v drugih
državah po svetu.
In še zadnji nedavni primer: avgusta 2011 je Ministrstvo za šolstvo Velike
Britanije podelilo doslej privatni
TM šoli status javne šole. To po zakonu ne bi bilo mogoče, če bi šola
izvajala versko dejavnost.
Tečaji tehnike Transcendentalne meditacije se profesionalno poučujejo
kot izobraževalni tečaji osebnostnega razvoja, ne pa kot misijonarska
dejavnost s ciljem pridobivanja članov oz. širjenja kakršnega koli verovanja.
Zato ponujanje tehnike Transcendentalne meditacije šolam ni nič, kar
bi bilo v nasprotju z zakonom. Transcendentalna meditacija je v Sloveniji
registrirana kot izobraževalna dejavnost metode osebnostnega razvoja in
nima nikakršne zveze z religiozno dejavnostjo, kar lahko potrdi vsakdo,
ki se je tečaja Transcendentalne meditacije že udeležil. Tako kot ni sporno,
da se na šolah poučujejo tečaji retorike, plavanja, podjetništva itd.,
tudi zakonsko ni sporno predstavljanje Transcendentalne meditacije na
šolah. Sam tečaj Transcendentalne meditacije namreč ne poučuje nobene
ideologije, religije, ali svetovnega nazora, temveč le praktično metodo
umiritve, ki ima zelo obsežne dobrodejne učinke na vsa področja življenja.
Poleg tega v slovenskih šolah že vrsto let svoje programe poučujejo različne
skupine, ki jih sociologija uvršča med "nova religijska gibanja".
Še več, program organizacije Art
of living indijskega guruja Šri Šri Ravi Šankarja je bil pri Ministrstvu
za šolstvo Republike Slovenije na spisku izbirnih vsebin za srednješolce,
program Joge
v vsakdanjem življenju indijskega guruja Swamija Mahešvaranande pa
v "Katalogu programov obveznih izbirnih vsebin za srednješolce".
(Da ne bo pomote, uvedbi teh programov v šole niti najmanj ne nasprotujem,
temveč jih pozdravljam. Zakaj, si preberite na koncu tega sestavka).
Vsi ki poznajo današnje šolstvo vedo, kaj je razlog, da šole uvajajo
takšne programe. Učenci in učitelji so iz leta v leto pod vedno večjim
stresom. Raziskava
SVIZ-a kaže, da 84% slovenskih učiteljev ocenjuje svoj poklic kot
zelo stresen. Prav tako je med učenci vedno več problemov - od nemotiviranosti,
pa vse do nasilja in drog.
Predstavitev Transcendentalne meditacije v šolah je bila torej povsem
v skladu z že večletno obstoječo prakso slovenskega šolskega sistema,
kjer v številnih slovenskih šolah že vrsto let povsem uradno potekajo
ne-verski programi različnih "novoreligijskih" skupin (joga,
meditacija… nekaj
primerov si lahko ogledate tukaj). Predstavitev Transcendentalne meditacije
v šolstvu torej ni bila nič revolucionarno novega, nikakršno senzacionalno
odkritje primerno za dva celostranska naslovna članka v časopisu.
Znanstvene raziskave
Dobršen del prvega članka je namenjen diskreditaciji učinkovitosti Transcendentalne
meditacije. Npr. posmehovanje "nad naivnostjo vodstva, ki "kupi"
takšne neznanstvene abotnosti".
Vemo, da nekateri ljudje vržejo meditacijo v isti koš (za smeti) kot
vedeževanje, astrologijo in bioenergijo. A če je okoli 350 znanstvenih
raziskav o Transcendentalni meditaciji, ki so bile objavljene v uglednih
znanstvenih revijah "neznanstvena abotnost", kaj je potem
znanstveno?
V razdelku "Dobrodejni učinki TM in metodologija raziskav"
članek nato omenja dve študiji, ki naj bi kazali na neučinkovitost
Transcendentalne meditacije ter slabo kvaliteto TM raziskav.
Članek najprej navaja študijo iz leta 2007, ki je potekala pod okriljem
ameriškega ministrstva za zdravje. Študija naj bi pokazala, da raziskave
o meditaciji ne ustrezajo osnovnim metodološkim standardom ter da Transcendentalna
meditacija nima bistvenega učinka na zdravje.
Članek seveda ne omeni, da je ravno ta vladna študija predstavljala resno
kršitev osnovnih znanstvenih standardov. Uradni recenzenti, ki so pred
objavo to študijo pregledali, so v njej našli tako resne napake, da so
zahtevali, da študija ni objavljena, vse dokler napake niso odpravljene.
Vendar pa avtorji študije teh napak niso popravili in so navkljub negativnemu
mnenju recenzentov objavili poročilo. Zato je skupina uradnih recenzentov
skupaj z nekaj priznanimi raziskovalci po izidu te študije podala uradno
izjavo za javnost. V njej so v naslovu zapisali, da je ta študija
"Metodološko pomanjkljiva, nepopolna, in nepravilna".
Napake v tej študiji so tako očitne in obsežne, da je povsem neverjetno,
kako je sploh lahko bila objavljena. Kakorkoli, to študijo verjetno lahko
uvrstimo v kategorijo podobnih "uradnih" raziskav, ki nas poskušajo
prepričati o škodljivosti vegetarijanstva, nekoristnosti raznih alternativnih
oblik zdravljenja, nujnosti cepljenja proti novi gripi itd.
Kot drug primer neučinkovitosti Transcendentalne meditacije članek navaja
študijo iz leta 2003 o učinkih Transcendentalne meditacije na kognitivne
sposobnosti. Tudi ta študija ima zelo resne napake, kar
si lahko preberete tukaj. Mimogrede, avtorja te študije sta sicer
urednika revije, ki jo izdaja Britansko farmacevtsko združenje. Kakšen
je interes farmacevtske industrije ter njen odnos do vsega, kar po naravni
poti izboljšuje zdravje, pa je tako ali tako splošno znano.
Podrobno
analizo obeh študij si lahko preberete tukaj.
Komisija za medicinsko etiko
V prvem članku tudi preberemo: "Skupina staršev je zbrala obsežno
gradivo, ki je med drugim vsebovalo tudi podatke o možnih škodljivih učinkih
vadbe TM in zavajanju javnosti glede koristnih učinkov ter ga poslala
v presojo Komisiji RS za medicinsko etiko… Ta je v torek presodila, da
TM nikakor ne sodi v šole. Uradni odgovor še pripravljajo…"
Predstavljajte si, da sodišču nekdo pošlje materiale, v katerem vas obtožuje
zločina. Ne da bi vi sploh karkoli vedeli o procesu proti vam, vas sodišče
obtoži za krivega. O obtožbi presenečeno preberete šele v časopisu, saj
vam nihče prej ni povedal, da proti vam poteka proces, niti vas ni povabil,
da predložite dokaze o svoji nedolžnosti.
Nenavadno je, da uradna instanca v Sloveniji lahko izreče mnenje o nečem
zgolj na ozkem in pristranskem izboru mnenj oponentov, na da bi sploh
poskušala pridobiti tudi mnenje obtožene strani. Ker gre za komisijo,
ki je uradni organ Republike Slovenije, je taka komisija po zakonu dolžna
upoštevati vsa dejstva, ne pa le mnenja nasprotne strani. Noben uradni
organ ne bi smel izrekati mnenj tako hitro, nepretehtano in pristransko,
ne da bi pred tem pridobil informacije tudi od tožene stranke. A v tem
primeru komisija tega sploh ni storila.
Kakorkoli, takoj po objavi prvega članka smo vodstvu komisije poslali
kratko elektronsko sporočilo, kasneje pa tudi obsežno tiskano gradivo.
V tem gradivu so bile opisane znanstvene raziskave o Transcendentalni
meditaciji, pojasnila, študije ter recenzije raziskav, ki so negativne
do Transcendentalne meditacije. Komisijo smo opozorili na dejstvo, da
obstaja vsega skupaj le nekaj metodološko spornih raziskav, ki naj bi
kazale na negativne učinke vadbe tehnike Transcendentalne meditacije.
Več
o teh raziskavah si lahko preberete tukaj.
Po drugi strani je bilo v recenziranih revijah objavljenih skoraj 350
raziskav, ki kažejo na pozitivne učinke Transcendentalne meditacije. Poleg
teh obstaja še približno 300 pozitivnih raziskav o Transcendentalni meditaciji,
objavljenih v nerecenziranih publikacijah. Vsega skupaj je bilo v zadnjih
40 letih o Transcendentalni meditaciji opravljenih preko 600 raziskav.
Te
raziskave so bile opravljene na preko 250 univerzah, raziskovalnih
ustanovah ter institutih po vsem svetu. Številne raziskave so bile opravljene
na najuglednejših
svetovnih univerzah ter raziskovalnih institucijah ter objavljene
v prestižnih
znanstvenih revijah.
Menimo, da nobena resna znanstvena komisija ne more pri svoji odločitvi
dati večjo težo nekaj metodološko spornim raziskavam napram okoli 350
recenziranim raziskavam.
To bi bil prvi in edini primer na svetu, da bi neka znanstvena komisija
razglasila Transcendentalno meditacijo za škodljivo, nevarno in nepreverjeno.
Upajmo le, da bo naš poslani material komisija resno preučila. Če je
v prvem članku pisalo, da bo komisija izdala negativno mnenje o Transcendentalni
meditaciji, pa v drugem članku teden dni kasneje že piše: "Predsednik
SAZU in predsednik komisije, prof. dr. Jože Trontelj je bil minuli petek
bolj zadržan. Dokončnega odgovora, je dejal, še niso sprejeli."
Počakajmo torej na končno poročilo komisije. V Dnevniku namreč piše:
" …da je Komisija podrobno preučila obsežno gradivo, ki ji ga je
posredovala zastopnica staršev OŠ Majde Vrhovnik. …Obstaja namreč sum,
da TM posega v svobodo posameznikovega odločanja. Komisija raziskuje trditve,
da si organizacija, ki v Sloveniji in po svetu predstavlja in organizira
tečaje TM, prizadeva za obvladovanje mišljenja posameznikov."
To so standardne in zelo popularne obtožbe iz repertoarja "protisektantskih"
organizacij napram vsem "novodobnim" skupinam. A vsaka resna
znanstvena komisija bi morala vedeti, da ta konstrukt nima nikakršne znanstvene
podlage. Odličen pregled si lahko preberete v družboslovni reviji Teorija
in praksa: "Pranje
možganov in sekte: vzpon in padec neke teorije" ter "Sodobne
teorije o sektantskem pranju možganov".
Kakorkoli, veseli me, da bo komisija preiskala te zares absurdne trditve.
Ker na njih ni niti trohice kakršne koli resnice, bo komisija na koncu
lahko odkrila le, da so takšne trditve paranoidne in povsem neutemeljene.
Pred nekaj leti je državna American University, Washington D.C., sestavila
neodvisno znanstveno komisijo, ki je natančno preučila utemeljenost vseh
negativnih informacij o Transcendentalni meditaciji, ki se pojavljajo
na nekaterih spletnih straneh ter vseh raziskav, ki kažejo na morebitne
škodljive učinke tehnike Transcendentalne meditacije. Po dolgotrajni in
natančni analizi je komisija soglasno odločila, da je tehnika Transcendentalne
meditacije varna in brez negativnih stranskih učinkov, ter dovolila uvedbo
tehnike Transcendentalne meditacije med študente te univerze. Znanstvena
raziskava, opravljena na teh študentih, je potem pokazala zelo
pozitivne učinke vadbe Transcendentalne meditacije.
Obred in kralji
Članek v Dnevniku se obregne tudi ob ceremonijo na začetku učenja tehnike
Transcendentalne meditacije ter ob "Maharadže, radže, guvernerje".
Pojdimo po vrsti in si najprej poglejmo pomen uvodne slovesnosti. Transcendentalna
meditacija ni sprostitvena metoda, ki bi jo izumil nek zahodni psiholog,
temveč je tradicionalna metoda meditacije. Zato se tudi nauči na tradicionalen
način, ki pa ni religiozen. Kaj to pomeni?
Vse kulture obeležujejo pomembne dogodke z neko slovesnostjo. Take ceremonije
so del vsake, tudi posvetne družbe in niso nujno religiozne (npr. slovesnost
ob maturi, poroka, Hipokratova prisega itd.). Tradicionalna vzhodnjaška
znanja imajo zato pogosto v procesu učenja določene elemente, ki so kulturne,
ne pa religiozne narave: npr. pri karateju najdemo posebne obleke (kimono)
ter klečeč priklon do tal učitelju na začetku treninga.
Tudi pri učenju Transcendentalne meditacije je nekaj podobnega: ko se
nekdo prvič uči TM, na začetku učenja učitelj tehnike TM s kratko tradicionalno
slovesnostjo izrazi spoštovanje tradiciji učiteljev, ki so to znanje prenašali
iz roda v rod. To nikakor ni religiozni obred, poleg tega pa ga je tečajnik
deležen samo enkrat, to je ob učenju tehnike Transcendentalne meditacije.
Kaj pa kralji, krone, Maharadže, radže, guvernerji? Vsi vemo, da posebne
obleke in titule najdemo v vseh organizacijah in družbenih skupinah. Npr.
pri nas v Sloveniji župan mesta nosi posebno masivno verižico okoli vratu.
Sodniki nosijo posebna
tradicionalna oblačila. Rektor univerze ter dekani imajo na slovesnosti
posebne, ceremonialne
obleke. Tudi pri karateju imajo pasove in nazive.
Mahariši je nekaj podobnega naredil tudi znotraj strukture TM organizacije.
Nekaterim pozicijam je dal zahodna imena (vodja oddelka, direktor, guverner,
minister itd.), za najvišjo pozicijo pa je izbral tradicionalno vedsko
ime in opravo. Glavnim upraviteljem svoje organizacije je tako dal titulo
"radža" (v prevodu pomeni "kralj, vodja, administrator").
Seveda bi jih lahko poimenoval tudi generalni direktor ali kaj podobnega,
a se je pač odločil za tradicionalno vedsko poimenovanje. Ta naziv in
oprava na nek način dodata dostojanstvo, ravno tako kot nazivi, ceremonija
in tradicionalna oprava dekanov fakultet na podelitvi diplom in doktoratov
ustvarijo drugačno vzdušje, kot pa če bi dekani sedeli zgolj v poslovnih
oblekah.
In še nekaj, pri mednarodni TM organizaciji so "radže" v
posebnih oblekah le ob slovesnih priložnostih, drugače pa so oblečeni
povsem običajno.
FECRIS TER MILIVUDES
Za konec bi osvetlil še kaj sta organizaciji FECRIS ter MILIVUDES, ki
sta omenjeni v člankih.
V obeh člankih lahko preberemo, da na številne nevarnosti Transcendentalne
meditacije opozarja tudi FECRIS. To organizacijo članek predstavi kot
"Evropsko federacijo centrov za raziskave in informacije o sektah,
ki deluje pod okriljem Sveta Evrope."
To seveda zveni zelo uradno. A v resnici je FECRIS nevladna organizacija,
torej privatna, ne pa državna institucija. Nevladna organizacija je npr.
društvo ali zavod, ki ga ustanovi skupina ljudi z določenim namenom. Nevladna
organizacija na noben način ne izraža uradnega državnega stališča, temveč
deluje samostojno in ločeno od države.
FECRIS je nevladna krovna organizacija, ki združuje organizacije iz različnih
evropskih držav. Leta 1994 so jo v Parizu ustanovili posamezniki z namenom
nadzora "sekt", ali bolje rečeno boja proti "alternativnim
skupinam". Pridružene so nevladne organizacije iz evropskih držav.
Kot piše na spletni strani Coordination
des Associations & Particuliers pour la Liberté de Conscience,
je FECRIS pred leti zaprosil za članstvo pri Svetu Evrope in ga navkljub
številnim dokumentiranim kršitvam človekovih pravic, na sporen način tudi
dobil.
Iskanje po internetu namreč razkrije številne grobe kršitve te organizacije,
za kar naj bili v preteklih letih njeni člani obsojeni v različnih evropskih
državah: od kršitev človekovih pravic, ustvarjanja histerije in sovraštva
napram manjšinskim skupinam, ter obsodb v 8 evropskih državah. Na
tej spletni strani so dokumentirani številni primeri kršitve človekovih
pravic, ki naj bi jih člani FECRIS-a zagrešili v raznih evropskih državah.
Več o zelo spornih aktivnostih FECRIS-a lahko preberete tudi na strani
mednarodne organizacije Religious
Freedom Watch. Prav tako na internetu najdemo šokantne stvari o predsedniku
te organizacije in njegovi križarski vojni proti manjšinskim duhovnim
organizacijam (npr. na enem
od spletišč o Sai Babi ter na številnih drugih spletnih straneh).
Med drugim lahko na
internetu preberemo: "FECRIS je v preteklosti preko svojih
članskih organizacij diskriminiral številne religiozne skupine. Ta diskriminacija
je običajno narejena po istem vzorcu: najprej razširijo senzacionalistične,
izkrivljene, ter pogosto lažne informacije o določeni skupini. Istočasno
to skupino poniževalno okarakterizirajo kot "sekto" ali celo
kot "destruktivno sekto". To potem objavijo nekateri mediji,
ki iz tega naredijo senzacionalistično naslovno zgodbo."
Videti je, da je FECRIS enak vzorec uporabil tudi v Sloveniji. Tokrat
se je lotil diskreditacije Transcendentalne meditacije, v prihodnje pa
se bo verjetno lotil tudi kakšne druge skupine.
Kritiki na internetu trdijo, da FECRIS in druge podobne organizacije
služijo boju večinske religije proti novim duhovnim gibanjem in idejam.
Na spletni strani Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE)
lahko npr. preberemo zelo
kritično poročilo o delovanju takšnih "organizacij za nadzor
sekt" v Avstriji.
V to kategorijo organizacij sodi tudi francoska vladna služba MILIVUDES
(Medministrska misija za nadzor in boj zoper odklone sekt), ki je edinstvena
v Evropi. Kot lahko preberemo v Dnevnikovem drugem članku, je MILIVUDES
na pobudo FECRIS-a, konec aprila posvaril slovenske organe pred uvedbo
Transcendentalne meditacije v šole.
O MILIVUDES-u prav tako na spletu najdemo številne podatke o kršitvah
pravic manjšinskih organizacij. O manipulacijah predhodnice MILIVUDES-a
si lahko preberete na spletni strani mednarodne organizacije Religious
Freedom Watch. Na spletni strani WorldWide
Religious News pa piše: "Kritike Miviludes so ostre, in ker
je organizacija pričela s širitvijo svoje dejavnosti tudi na države zunaj
Francije, so zato Milivudes napadle tuje vladne agencije, kot je npr.
Komisija ZDA za mednarodno versko svobodo, ki je bila v preteklosti zelo
skeptična o motivih Miviludesa."
Številne organizacije so mnenja, da je bil MILIVUDES ustanovljen za zaščito
interesov dominantne religije v Franciji. Nedavno kritično mnenje o Milivudes
si lahko preberete npr. tukaj: MIVILUDES:
The most dangerous 'sect' in France, ter tukaj: MIVILUDES
Publishes its 'Manual for Inquisitor's Use'.
O zelo nasilni politiki Francije napram "novodobnim" skupinam
si lahko preberete odlična članka v znanstveni družboslovni reviji Teorija
in Praksa: Obsedenost
Francije s "sektantsko grožnjo" ter Teorije
o "pranju možganov" v evropskih parlamentarnih in administrativnih
poročilih o "kultih" in "sektah"
Iskanje po spletu razkrije tako številne obtožbe FECRIS-a ter MILIVUDES-a,
da je to snov za poseben raziskovalni članek. Kdaj in če sploh se bo kakšen
raziskovalni novinar lotil te teme, pa je seveda vprašanje zase.
Zaključek
In še nekaj besed o pismu, ki ga po navedbah Dnevnika slovenskim institucijam
poslal MILIVUDES. Pismo namreč svari pred "namero Mednarodne TM
organizacije po urejanju vseh področij institucionalnega življenja."
In kaj je s tem narobe? Vedno bolj očitno je, da so vsa področja institucionalnega
življenja v globoki krizi. Neučinkovito zdravstvo, stresno in neproduktivno
šolstvo, zastrupljena pridelava hrane… Družba je v globoki krizi. Če katerakoli
(duhovna ali pa posvetna) organizacija meni, da ima rešitve za različna
področja življenja, ima vso pravico, da svoje rešitve prestavlja in uveljavlja,
vse dokler to počne v zakonsko določenih okvirih.
Če pa neka vladna institucija (MILIVUDES) meni, da so težave na vseh
družbenih področjih koristne, saj prinašajo ogromne dobičke farmacevtski,
orožarski ter religiozni industriji, bo seveda nasprotovala aplikaciji
kakršnegakoli znanja, ki bi te probleme pomagalo odpraviti.
In za konec še zaključna misel: Zahodna družba je v globoki krizi. Če
se Evropa želi izogniti dejstvu, da jo po desni strani prehitevajo nekoč
nerazvite države (Kitajska, Indija, Brazilija…), bo morala temeljito spremeniti
svojo zagledanost vase. Če bo hotela držati korak pred ostalim svetom,
se bo Evropa morala rešiti ksenofobije, ki se izraža kot strah pred tradicionalnimi
znanji drugih kultur.
Kitajska ali Indija nimata nobenih težav pri uporabi zahodnih znanj za
svoj napredek. In če Evropa ne želi čez nekaj desetletij zaostati za Vzhodnimi
deželami, bo slej ko prej morala iz povsem praktičnih razlogov sprejeti
preizkušena znanja teručinkovite metode iz Vzhoda.
Imate vprašanje o TM , na katerega bi radi odgovor?
Zastavite svoje vprašanje na
info@atma.si
|